April v igralnici Strela
Aprila se nam je pokazala v svoji lepoti, ko so začela zeleneti drevesa, cveteti grmovja, rožice… Tudi sonce nas je nekajkrat že zelo toplo ogrelo.
V vrtcu se nem je kar naprej nekaj dogajalo: otroci so zelo zavzeto sodelovali pri angleških uricah, veliko časa smo preživeli zunaj in se igrali igre, ki so se jih včasih igrale naše vzgojiteljice, praznovali smo rojstne dneve naših šestletnikov in se veselili srečanja s starši.
To je bilo popoldne 18. aprila, na lep sončen dan. Zbrali so se skoraj vsi otroci in starši. Zaigrali smo zgodbico O goskici, ki se je učila peti, z Nino smo pokazali, kako se mi pri angleških uricah igramo, plešemo, pojemo in se tako učimo angleških besed. Zaplesali in zapeli smo še Ob bistrem potočku je mlin in dobili velik aplavz! Staršem smo pripravili še eno presenečenje – dopoldne smo zmešali čokolado in kosmiče in dodali še nekaj skrivnosti in nastali so čudoviti čokoladno-kosmičevi poljubčki za naše mamice, očke, bratce in sestrice. Zelo hitro jih je zmanjkalo :).
V mesecu aprilu smo praznovali dan otroške knjige, dan Zemlje in svetovni dan knjige. Ta je bil 23. aprila, ko smo šli skupaj s skupino Sonce na Grad Bogenšperk. Tam nas je pričakal hlapec Jurij in nas popeljal v 17. stoletje na grad k baronici Ani Maksimili. Ker jim na gradu primanjkuje denarja (baron Janez Valvasor veliko porabi), bi baronica in hlapec potrebovala pomoč pri upravljanju gradu. Pokazala sta nam, kaj vse je potrebno na gradu postoriti in nagovarjala sta otroke, da bi jima pomagali. Videli smo, kakšne obleke so včasih nosili, obiskali smo čarovniško sobo z zdravilnimi pripomočki, Valvasorjevo “pisarno” z debelimi knjigami, hlapec Jurij nam je pokazal, kako se dela papir, kako se tiska, povedal nam je lovsko zgodbo, v največji – zdaj poročni dvorani, včasih pa knjižnici pa nam je baronica zapela staro pesem, zaigrala na inštrument, podoben kitari, hlapec Jurij je zapiskal na piščalko, otroke pa sta povabila, da se preizkusijo na bobnih in orglah, da bi lahko igrali z njima v grajskem orkestru. Otroci niso bili čisto prepričani, da bi ostali na gradu za knjigoveza, bakroreza, za pastirja ali glasbenika. Pa nas je hlapec Jurij vse skupaj poslal nazaj v vrtec in obljubil, da pride čez dva dni s kočijo po nas. Prej nam je Ana Maksimila podarila še čudežne vijolice za čarovnijo, da se nam izpolnijo skrite želje. Ko bi se le!
P. s.: Čez dva dni hlapca Jurija ni bilo, mi smo še vsi v vrtcu :).
Pripravila: Petra Habič
